Ke Alakai o Hawaii, Volume IX, Number 12, 2 July 1936 — HURO KE ANAINA I KA PERESIDENA NOHO KA AHAELELE A NA DEMOKARATA MA KONA LA MUA WAEIA KA ELELE HEEN I LALA NO KE KOMITE HAKU KAHUAHANA [ARTICLE]

HURO KE ANAINA I KA PERESIDENA

NOHO KA AHAELELE A NA DEMOKARATA MA KONA LA MUA

WAEIA KA ELELE HEEN I LALA NO KE KOMITE HAKU KAHUAHANA

PILAPELEPIA, lune 28. —Ua waeia iho la o William H. Heen, olele niai Hawali mai. kekahi o na la!a o ke komiie o na olelo hooholo no ka haku kahuahana ana no ka aoao kalaiain'a t)emokarat:v: o Frank ke Kiaaina o ka aina o Fi!ipmo. kekahi i waeia no keia komiPILADELAPIA, lune 23. —Ua noho ae la ka aha eleie nui o ka aoao Demokarata i keia la. ke ano maluhia, a me he la. e kakaii ana na kanaka alakai kalaiaina o ka

hi'ki mai o ka manaaw no ka hoopahu ana i ko lakou mau kue no kekahi puulu o ko lakou mau hoa kalaiaina, no ka mea, ua ikeia he ekolu paha mau aoao kulike ole mawaena o na kanaka Demokarata.

O na alakai apau o na elele mai na mokuaina ma! he 48, ua hooho mai la i ko lakou mau leo hooho haiioli no ka Peresidena Roosevelt. No 80 minute a bi ke ka'ihuakai ana aē a na elele maloko o keia rumi nui o ka aha elelē e malama ia ai.

Ua hoomauia keia ohohia ana o na elele mahope iho o ke kukala ana ae a James A. Farley, ka lunahoomalu nui o ka aoao Demokarata, i ke kupono maoli no o Peresidena Ro.osevelt e noho hou ai maluna o ka noho Peresidena o Amenka Huipuia.

Mahope iho o ka lohe ana o na elele apau i ka manao o ko lakou lunahoomalu nui. no na mea e pili ana i na Ke-; ena Hana Hou a ka Peresidena i hookumu ai, aia hoi, 1 ua hoopanee aku la Ua ko-' mite hana kahuahana la, ka noho lunahoomalu ana a Robert F, Wagner, a malaila, he hana maa : mau na ke komite ka haku ana i kekahi mau olelo hoomaikai i na elele i hiki mai, ka iunahoomalu nui o ka aoao Demokaraaā, ame ka Peresidena o-Amerika Huipuia. Aoie He Mau Kuee I Ike Ia Ae I Keia Manawa Mawaena o na elele e noho mai ana, ua ike ia no, ma ko lakou aahu he Demokarata oiaio, aka, maloko aku o laila, he mamao loā ko lakou mau noonoo, aole nae i ike ouli maloko o keia anaina nui e hooulu ia mai ai o na hoopaapaa ana, a e hoomokuahanā ia ai ka aoao holookoa, a e mahae ai paha ilojko o keia mau mah«le ekolu, maluna o na ninau ano nui loa iloko o keia k&u koho balota, oia hoi ka ninau dala, na aina mahiai ame ka ninau limahana.

O kekahi nae o na ninau ano nui e pii mai ana i kefa kati o ka aha elele e noho nei, oia no ka mea e pili ana i ke kuleana o ka elua hapakolu o ka aha elele e koho ai maluna o na moho e hooholoia ana 110 kekahi keena, a ke hooia mai nei na elele o na mokuaina mai o ke komohana mai i ko lakou kakoo ana i keia noonoo, aole hoi e like me ka wa kahiko, aia no a o ka aha elele holookoa e kuleana ai kekahi inoa e kohoia no kekahi kulana ana e holo ana.