Ke Alakai o Hawaii, Volume IX, Number 37, 24 December 1936 — NOHONA MALUHIA MA NA AMERIKA Ka ka Peresidena Haiolelo imua o ke Aha Uwao o Rio de Janeiro [ARTICLE]

NOHONA MALUHIA MA NA AMERIKA

Ka ka Peresidena Haiolelo imua o ke Aha Uwao o Rio de Janeiro

i O ka Peresidena Roosevelt Haiolelo imua o ke Aha Uwao ma Rio de Janeiro ua pllia ia me na manao hooholomua, hoomaopopo pono a me ka hoakaka pono ana i na ninau uhane i komo iloko o ka noho'na makaainana ana.

He okoa na huaolelo ana e hoopuka nei mai na huaolelo.e pai mau ia nei e ko Europa poe luna hookele aupuni —o ka ka peresidena e hoonee mua ana iai na manao malama i ka maluhia o ka aina ame na hana imi i ka pono o kekahi i Oiai ko Europa poe e kupakapaka nei iloko o ka hahana o na mea kaua, ke hooikaika nei ka Peresidena e apo ko Amerika Akau ame ko Amerika Hema mau kupa i ka pahola ana i na olelo lama i ka malu o ka aina.

He kuahaua hoopilimeaai ole keia e kukala ana i ko Amerika Akau makee ana i ka MALUHIA AME KA PO- [ NO o ka aina a e ka makaukau ana o Amerika Akau e hoonee aku i keia kumuhana imua a hiki i ka holomua ana. "Ua hoomaopopo kakou," wahi a Peresidena Roosevelt, "aole no e kinai ana na hana kaua i ke ola ame ka hauoli a kanikani pihe paha, aka e kapae ana ia me ka nai ana i ka pono ola kino o ke kanaka ame ka hoohiolo ana i ke Aupum o na maka» ainana i hookumuia maluna o na mana aupuni makaai-i nana a he mea hoi keia a Amerika Hema ame AmeriKa Akau e alu like ai a e ma-1 lama pono ai."

No ka malamapono ana i keia noho'na ku okoa o ke kanaka malalo o ke &l&kai na o ke Aupuni e hookeleia ana e na makaainana, olelo ae la ka Peresidena: "O na mea apau e pili ana i ka hoomau ana i keia kumuhana a no ka hoonee ana i na hana maluhia a pono i mua, e P°no e limaiau a e lokahi na poe apau."

Ma o na huaolelo e ikeia iho malalo o Peresidena Roosevelt i kuhikuhi ai me ka oiaio i ke alahele a na Amenka, 0 Amenka Hema ame Amen'ka Akau, e hooko ai no ka loaa ana o na hoomaikai ana mai ko Europa mana hooieo mai o ka hana maikai loa a e hookoia, oia no ka hooki i ke kaua ana mawaena o lakou iho:

"ILOKO O KA IKAIKA O KA HOOKAHUA ANA O KA MALU MA KEIA POAI AINA, E 01 AKU ANA KO KAKOU NOHO ANA ELIKE ME KA UHANE AME NA HUAOLELO I HOOPAAIA MALOKO O NA AELIKE I H ANAIA E KAKOU O KA 01 AKU IA O KA MAIKAI NO KA HONUA HOLOOKOA. AOLE HE NINAU I ALA MAI I HIKI OLE I NA AMERIKA KE HO-

OPONOPONO MA KE ANO PONO AME HOALOHA.

O NA LAHUI UKE OLE 0 NA AMERIKA E APQ NEI I KE ALOHA AOLE LAKOU E HIKI KE HAAWI 1 KEKAHI KOKUA ANA I 01 AKU MAMUA O KO LAKOU LOKAHI A UMALAU ANA MA NA HANA APAU E HOOKAA"W ALE ANA IA LAKOU NO KA WA PAU OLE MAI NA HANA HOOKUEE A HOOMOKUAHANA PAHA."

kakou e noho nei malalo o ka malu o na Ameiika, Akau amo Hema, e pono ka kou aole e alu iloko o na hoouka kaua ana, no ka mea he papahana ia i hoonuiia ai ka hoolilo o na lahui huikau me ka hookahekaheia ana o ke koko ame na waimaka.

"O KELA POE AKUA HOOPUNIPUNL- wahi a Peresidena Roosevo!t, "AOLE O LAKOI' HE WAHI ĪLOKO O KA HOOHl'l NO> ONOO ANA O NA AMEKIKA.