Kuokoa Home Rula, Volume VII, Number 27, 2 July 1909 — KA MAHINA, AOLE IA HE LIHI NO KA HONUA NEI. AOLE IA O KEKAHI HAPA O KA AINA PUNI OLE KAHIKO O HAWAII NEI [ARTICLE]

KA MAHINA, AOLE IA HE LIHI NO KA HONUA NEI.

AOLE IA O KEKAHI HAPA O KA AINA PUNI OLE KAHIKO O HAWAII NEI

Kapalakiko, lune 26—Ma ka po nei ī hoike ae ai o Prof. T. J J. See, ke kilo-hoku e noho poo nei ma ke kihua nana-hoku e ku nei ma Mea Ailana, i kekahi manao hoakaka hou lea e pili ana ika mahina (moon) oia hoi, mamuli o kona huli noeau pono ana ma o ka ike mea lielu la, ua heoholo oia 1 kona manao, aole ka mahina (moon) hewahi lihi i lele mailoko aku nei o ka poepoe honua, ehke me ka -nanao o Laplaee, ke kilo hoku Farani akamai loa, a pela nohoi o Sir Georfe Darwm; aka, he hokuhele fplanet) maoli no ka mahma i kmohi, nona ke ala poai hele i ka La i pih kc1:o'::o loa mai i ke ala-poai o ka Hlnua nei Aka, i kekahi au mawaena o kona nee ana ma kona | ala-poai, ua loaa oia i ka u*ne| kaumaha a ume hoolauna paha o ka Honua, nolaila, ua paa pio oia 1 ka ikaika umeOkaHonua, aua lilo oia (Mah.na) i ukali no ka Honua. Ua hoole loa oia ī ka oiaio o ka manao koho o Laplaee ame Sir George Darwin, mai loko aktf nei o ka Honua ka mahma.