Ka Nupepa Kuokoa, Volume XLIII, Number 16, 17 April 1908 — WAE KA AHA ELELE REPUBALIKA I NA ELELE NO KIKAKO Kohoia he Eono Mau Elele me na Hope me na Manao Lokahi. [ARTICLE]

WAE KA AHA ELELE REPUBALIKA I NA ELELE NO KIKAKO

Kohoia he Eono Mau Elele me na Hope me na Manao Lokahi.

Ma ke kakahiaka o ka Poakahi nei i noho ae ai na elelē o na mokupuni 0 keia Teritore o ka aoao Uepuhalika maloko o ka Halekeaka Opiuma i kulike ai me ke kahea ana a ia aoao «o ka wae ana ame ke koho ana i mau t£e!e e holo aku ai no ka Aha Elele nui e maiamaia mai ai ma ka Mokuaina o Kikako iioko o ka mahina ae nei o lune e hiki mal ana. Ua hikl mai ka hapa/iui o na elele 1 kohoia mai na mokupuni like ole mai a koe wale aku no he mau eleie kakaikahi no ko lakou mau piiikia. Ua hiki aku ka nul o keia mau elele ma kahi o ke a oi aku. Ua hoomaluia ka aha elele e Lunahoomalu Robertson, a nana i hoakaka mai 1 ka nui o na elele a keia aha e koho ai no ka hele ana aku i ka aha elele lahui e noho mai ana ma Kikako. Na kakauolelo W. Savidge i kahea mal i ka inoa o na elele e Uke me na hoike i loaa aku iala mai na lunakanawai o na mahele koho iehulehu aku. a eia nae ka mea apiki he mau elele kekahi i hiki mai i hoike olela aku ko iakou mau inoa i ke kakauolelo, aka ua hoopauia nae ia mau pilikia mahope mai ma o ka loaa ana mal o ko lakou mau palapala hookohu. ,tla heluheiu pu ae no hol ke olelo i ke kuahaua. lahul no ke koho .ana i na elele o na na Teritore a pela hoi me ke )cahea I hoopukaia aku no ka noho aiia mal o keia aha elele ma keia mahina. Ma keia wahi i hoakaka hou mai ai ka lunahoomalu Robertson, mamuii o ka manao ana o kekahi mau Teritore e koho i eono mau eleie no kela aha elele lahui e noho mal ana, ua manpo oia he mea pono.no ia Hawaii nei ke hoohaiike aku pela, ma ka hoouna ana aku i eono ona mau elele, aole hoi i elua wale no e like me ke kuahaua, a na ia aha e apono a e hoole mai I ko iakou kupono ole. Ua hoike hou mal la ka lunahoomalu, o ka hana mua mamua o ka noonooia ana o mau mea e ae, oia no ke ana i lunahoomalu no ka manawa, a ua kohoia o C. A. Rice me ka lokahi no ia kulan*. I ka lawe ana ae o Mr. Rice i ka noho ,ua hoike mai ia oia e kohoia aku i kakauolelo no ka manawa. a ua kohoia o Mr. Ca«tro no ia kulana, a' o Mr. E. Crawford i maheleolelo. Ua kohoia keia mau keonimana ma-

lalo Iho noi i mnu komlte e llke mje kc aiio o n:i koniito 1 niukemakeia. e ka hmahoomahi. KoinUe o na pnlapala hookohu —A. L.. C. Atkinson, S. Kalama. A. K«leiopu. Dan Krlilaa. F. KnudBen, A. M. Cahrlnha anu» C. WoKom. Komlte o na Hrla—H. L. Holnleln, S. Ij. Desha, c. Hansen, \V. F. Drake, A. Cox, F. Waldron anie 13. D. wln. Komlte o na Olulo Hooholo—W. O. Smlth, E. E. Hlohards, H. P. Hahlwln, C. K. Cooke, s. Mahelona, Jas. K. Kula ame J. K. Lelepall. No ka haawl ana aku I manawa no keia mau komlte e hoomakaukau rI 1 ka lakou mau holke, ua hoopaneela ka aha a noho hou mal ma ka hom 7:30 o la ahlahl. Ma ka noho hou ana 1 ke ahlahl, ui* walho mal ke komlte o na palapala hookohu e apono ana 1 na hookohu o na elele apau 1 hoounala mal ,e na. mahele koho lehulehu. Na ke komlte hol o na olelo hooholo I walho mai 1 ka lakou holke e HKe me la malalo Iho nel penol ma k» ano nui. Ke apono ohaoha aku nel makou 1 na loina hooponopono aupunl a P«>ro»?*dena Hupawela no ka Iml ana I n* mea e hooholo ponola al na pomalkal o na kanaka apau, a e loaa aku al hol na haawlna maikal l kekahl heluna nul. Ke kakoo nel makou I na ano naauan i) ka hooponoponola ana o na hana maloko nel o ke Terltore o Hawail' « Klaalna W. F. Frear. Ke holke maoll nel hol makou I ko makou mau manao kakoo no na alahele a ka lslele Kuhlo 1 lawe ae al maloko o ka Ahaolelo a o ka oi loa aku e hoike aku ana 1 kona kupono maoll ma o na hoolkalka ana ne ka Ikela mal o na makemake o kela Terltore e ka Ahaoleio Lahul, no n* papu ame na hana hou 1 plll l ko kak6u awa kumoku. Ke manaoio nel makou. o ke ku ana o kekahl kanawal kupono ke kahua o ka holopono o ka. lahui Amerlka, a o ka ol loa aku hol no ke Terltore n Hawali. He mau olelo hooholo e ae no kekahi aka o keia ae la no na mea ano nul. Ua lawe pu mal no hol kela kr>mite he mau olelo hooholo e apono

ana i ke ikoho ana aku i mau elele hou ae o na elele elua i makemakeia ma ke kuahaua koho elele ame ko lakoul mau kokua. | E hooriolo houia no hoi ,e koho like keia mau eiele apau i hookaHi no a lakou moho ,a a'oia aku lakou e hana pela. Ua aponoia ae kela mau olelo hooholo apaU ,a ia wa i kauoha mai ai o Lunahooinalu Rlce e waihoia aku ka inoa o na eleie. Na H. B. Baldwin o Maul i waiho mai i kk inoa o Kuhio, a na S- L. Desha h©f i ko G. M, Robertson, a na Kelekollo i nol mai e paniia ka waiho ihoa ana, no ko laua mau kokua, o R. W. Breckon ame J. M. Dowsett. Na eleje hoi i waeia a i manaoia e aeia mal ana e ia aha elele, - o John C. Lane, E. A. Knudsen, W. G. Waiker ame W. T. Robinson; a o ko lakou mau kokua, o F. M. Hateh, G. B. McOleiian, Chas v WeaUierbee ame Joa-j quin Garcla. I Ua koho lokahi ia. kela mau keonimana apau mamuli o ka loaa ole he I niau inok e ae i waihoia aku, a mamua o ka hookuu ana o ka aha elele. U a kohola o Mr. Rober\son i komite I lahui no keia nee ana aku, a wahl ana, ma kona manao, aole he pono e a'oia aku na elele e hoounaia aku ana no kela aha elele no ke ano o ka moho a iakou e koho aku ai. Olai nae o Mr. Taft ke kanaka a Ka Peresidetia i makemake nui ai, ua ma*ri&o no oia o ke kanaka no ia e pono ai na kākoo ke haawiia aku, aka hoi no ka nui o kekahl mau inoa maikal e ae e hauwawaia mai nei ma Amerika no keia 'kulana, nolaila he oi loa ae ka 'pono ;e hele aku keia mau eleie me ke a'o olela..